Ne morem uganiti.To je barva tvojih zenic, sunek vetra.Sanje, ljubezen tako nepredvidljiva kot življenje.Kaj je tvoje srce začarano s tem, da je tvoj obris utonil v noči?Poglej, kako cveti breskvica iz kakšnega rezultata. Gledaš, kako me držiš.Oči kot luna, osamljeno, naj te osreči v objemu drugih ljudi.Ljubim te, kot srce, ki ga je težko dotakniti.Če te naslikam, ti ne morem pobarvati kosti.Zapomni si svoj obraz, da te čakam vztrajen.Ti si pesem, ki je ne morem dokončati.To je tvoja izgubljena duša, ki je ne vidiš skozi.Ne morem uganiti, barva tvojih zenic.Veter je bil, sanje.Ljubezen je skrivnost življenja, kaj je tvoje srce začarano zTvoj obris je utonil v noči, da bi videl, kaj bo naredil breskov cvet.Ko te gledam, kako me držiš, oči so osamljene kot luna.Naj si srečen v objemu drugih ljudi in te ljubi.Je kot srce, ki se ga je težko dotakniti, ko te riše.Ne moreš narisati kosti, zapomni si obraz.Moja vztrajnost te čaka, ti si moja neskončna pesem.

Ti si veselje, ki ga skrivam v vetriču, bolj si mi všeč kot včeraj.Bil je hladen vetrič sredi poletja, prišel je iz gorske pomladi in prenesel tvoje srce.Naj ti sapica odpihne nemir, prinese srečo in ti napolni oči z nežnostjo.Naj boš svetla kot luna v gorah, še vedno svetla v jasni svetlobi.

#一起来读诗#
《Burza》
Maria Pawlikowska-Jasnorzewska

Prze­ży­wa­my dziś bu­rzę, drze­wa! ja i wy.
Lecz ja szep­cę sło­wa naj­cich­sze,
a wy ry­czy­cie w wi­chrze
jak zie­lo­ne lwy...

《雷暴》
我们今日生活在风暴中，
树木！我，还有你们。
我低声说出了最安静的一句话，
而你们在风中怒吼，
就像绿色的狮子……

P.S.岁月静好，天气依然。
Życie jest piękne, również pogoda